Bostjan Kavcic: Impulz

Bostjan Kavcic: Impulz

Hiša kulture v Pivki, 27. oktober ― osebna razstava Boštjan Kavčič: Impulz8. – 29. 11. 2024 otvoritev 8. 11. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Boštjan Kavčič že od leta 2002 ustvarja zaokrožen kiparski opus z naslovom ORGanizmi, ki trenutno šteje 119 kosov. Opus nastaja kot odzraz njegovega specifičnega pogleda na svet, ki vidi univezum kot celoto, kjer je vse v dinamičnem ravnovesju in kjer vse entitete (lahko) sobivajo tako, da to ravnovesje ohranja. Osnovni material, iz katerega so narejeni ORGanizmi, je kamen, ki ga včasih spremlja tudi les ali kovina. Umetnik je kamen izbral zato, ker vsebuje vso zgodovino življenja na zemlji in to življenje skuša skozi proces ustvarjanja osvoboditi. Postopek nastajanja posameznega ORGanizma v osnovi razume kot 'odstiranje stoletij' in kamen obdeluje tako dolgo, 'dokler organizem ne zadiha'. Gre torej za osvobajanje energije, primarne življenjske sile, ki je ostala ujeta v njem. To dokazuje tudi pogled na ORGanizme kot celoto, ki pokaže, da v osnovi izhajajo le iz treh oblik, kroga, trikotnika in redkeje kvadrata, ki se razpnejo v volumen po principu krivulje, najraje spirale, včasih pa tudi sinusiode, parabole, cvetnega venca ali detelje. Volumen se vselej izoblikuje na tak način, da je naglašena os, bodisi tako, da se krivulja suka okrog lastne osi, bodisi z odprtino v središču volumna bodisi os nakazuje nek zunanji element. S principom krivulje in naglašeno osjo umetnik dinamizira volumen skulpture, občutje gibanja pa še dodatno poudarja z dodelavo v obliki zarez, ki potekajo iz skupnega izhodišča, navadno v osi skulpture, proti njenim robovom, navzven in navzdol. Skulptura je končana, ko umetnik začuti, da je skoznjo stekel energijski tok. Vendar pa s tem proces ustvarjanja ORGanizma še ni zaključen, saj umetnika čaka še vmestitev skulpture v prostor. Kot sam pravi, gre pri tem procesu v osnovi za to, da skulpturo vmesti v prostor tako, kot da je že od nekdaj tam, da deluje kot 'ORGan v telesu'. Pri tem upošteva tako elemente (galerijskega) prostora kot znač
Izbran intermedijski projekt na javnem razpisu Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E.

Izbran intermedijski projekt na javnem razpisu Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E.

Center in Galerija P74, 25. oktober ― Foto: Swamp_Matter Na javnem razpisu za intermedijske umetnice in umetnike je Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. v letu 2024 izmed prispelih predlogov izbral predlog dua Swamp_Matter (Eva Garibaldi, Ana Laura Richter) z naslovom Salinarum. Projekt bo izveden v okviru razstavnega programa Centra in Galerije P74 v letu 2025. Vsem sodelujočim avtoricam in avtorjem se zahvaljujemo za poslane predloge, izbrani umetnici pa iskreno čestitamo. _____ Duo Swamp_Matter sestavljata Eva Garibaldi in Ana Laura Richter, skupaj ustvarjata od 2022. Zanimajo ju predvsem ekolosške teme; klimatske spremembe in vpliv Antropocena na ekosisteme. Njuna praksa preizprasšuje odnos ljudi do okoljskih sprememb, predvsem v konteksu geološkega časa skozi obrobne in kapitalistično neproduktivne pokrajine. Ustvarjata prostorske instalacije prepletene z digitalnimi mediji, združene s spekulativno fikcijo. Njuno delo je bilo podprto v sklopu Aksiominega programa U30+ 2024, Zavoda Škocjanske jame, Creative Industries Fund NL in razpisa Kulturni Evro #intermedija 2024 Kina Šiška. Eva Garibaldi je interdisciplinarna umetnica, oblikovalka in raziskovalka, ki živi in deluje med Rotterdamom in Ljubljano. Diplomirala je iz industrijskega oblikovanja na ALUO ter z odliko zaključila Master Interior Architecture: Research + Design (2021) na Piet Zwart Institute (NL). Njeno raziskovalno delo je bilo objavljeno v več publikacijah (MIARD Piet Zwart Institute, Soapbox Journal) in razstavljeno na oblikovalskih in umetniških razstavah po Evropi (Teden oblikovanja v Milanu, Art Rotterdam, BIO27, Garage Rotterdam). Ana Laura Richter je interdisciplinarna umetnica in raziskovalka, diplomirala je iz dramaturgije na AGRFT ter zaključila program MA Ecology Futures (2022) na St. Joost School of Art & Design (NL). Z magistrskim projektom je sodelovala na razstavi The New Current 2023.
FESTIVAL IZIS: SAMO NADZOR / JUST CONTROL / CONTROLLO AUTOMATICO

FESTIVAL IZIS: SAMO NADZOR / JUST CONTROL / CONTROLLO AUTOMATICO

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. oktober ― Dvanajsta izdaja festivala IZIS v razstavnem in izvedbenem programu razgrinja tematiko nadzora in se sprašuje o protislovjih, ki jih pojem vsebuje. Z naslovom Samo nadzor festival zajema dialektiko med avtonomno in hierarhično kontrolo, a s prevodi Controllo automatico in Just control si prizadeva za plastenje pojma. Predstavljeni umetniki_ce se (samo)nadzora dotikajo preko okoljskih, vremenoslovnih, podatkovnih, igričarskih in mehanskih sistemov ter tako razkrajajo njegovo negotovo dualnost. V času svobodno jadrajočega nadzora smo pod kontrolo več kot kadarkoli prej in se, presenetljivo, pri tem lahko počutimo dokaj brezskrbno, celo varno. Mogoče temu pripomore umik mesta nadzora, ker ga hkrati lahko najdemo vsepovsod in nikjer. Če zaidemo na področje psihologije, je mesto nadzora ključno za razumevanje dejstva, kako oseba vidi vzroke za dogajanja v lastnem življenju. Tako imenovani lokus kontrole je lahko notranji če je oseba prepričana, da lahko nadzoruje lastno življenje. Po drugi strani zunanji lokus poudari prepričanje, da kontrola prihaja od zunaj, iz okolja in s strani drugih ljudi. Že v svoji umeščenosti ima občutek nadzora različno moč. Notranja kontrola daje vtis prevzemanja odgovornosti za lastno življenje, zunanja oblika pa kaže na lastno brezmočje. Ali lahko digitalno okolje razumemo kot notranje mesto nadzora v razširjenem polju, kjer posameznik_ca pogosto razkriva svojo intimo, ki zajema vse od osebnih podatkov do osebnih strahov? Kako k temu pripomore razširjenost omrežij, ki omogoča vpetost hibridnih naprav v vse pore družbe, v politične in ekonomske enako kot v kulturne, naravne in čustvene? Kot v delu Protocol: How Control Exists after Decentralization (2004) ubesedi teoretik Alexander R. Galloway, je temeljno načelo omrežja prav kontrola, ne pa svoboda. Zato je razumevanje načina delovanja moči, v družbi nadzora, odvisna od razumevanja protokola, čigar politična ekonomija temelji na upravljanju, modulaciji in kontroli. Kot zapiše Galloway, »Tehn
Video večer s Postajo DIVA: DNLM (2024-10-23)

Video večer s Postajo DIVA: DNLM (2024-10-23)

DIVA video arhiv, 23. oktober ― Na tokratnem Video večeru s Postajo DIVA gostimo Danila Milovanovića (alias DNLM), ki na kritično humoren način opazi, izpostavi in subvertira konfliktna razmerja med naravo in urbanim. S posegi v javni prostor ustvarja nova simbolna in dejanska razmerja med različnimi uličnimi in arhitekturnimi objekti, njihovim kontekstom in uporabnostjo. Predstavil bo video dokumentacije umetniških intervencij, ki jih je izbral med številnimi izvedenimi v zadnjih letih. V sredo, 23. 10. 2024, ob 19.00...
še novic